Ortodontija pri otrocih in mladostnikih

in

Pogosto pravimo, da za ortodontsko zdravljenje ni nikoli prepozno. V resnici obstaja veliko nepravilnosti, za katere velja prej obratno- da za ortodontsko zdravljenje skoraj ne more biti prezgodaj. In katera so tista stanja, pri katerih je potrebno z ortodontsko obravnavo začeti že v otroštvu?

Na prvem mestu so to zagotovo funkcionalni odkloni, kot je sesanje dude ali prsta, podaljšano pitje iz stekleničke, drža odprtih ust in dihanje na usta, vrivanje spodnje ustnice in vrivanje jezika pri požiranju. S pravočasnim ukrepanjem, torej z zgodnjo odpravo razvad, izvajanjem različnih miofunkcijskih vaj, ter po potrebi še z nošenjem konfekcijskih ali individualnih funkcionalnih aparatov, omogočimo skladen razvoj celotnega orofacialnega kompleksa in s tem delno ali popolno korekcijo ortodontske nepravilnosti. Pogosto kasneje namestitev fiksnega ortodontskega aparata sploh ni potrebna.

Druga skupina nepravilnosti, ki zahteva zgodnjo ortodontsko obravnavo, so poškodbe, nadštevilčni ali manjkajoči stalni zobje, nepravilno ležeče zasnove stalnih zob (impaktirani zobje). Z natančno diagnostiko in pravočasno ortodontsko obravnavo (načrtovane ekstrakcije mlečnih zob, priprava zadostnega prostora, kirurška fenestracija in vlek impaktiranih zob…) lahko usmerimo izraščanje stalnih zob ter pacientu tako prihranimo marsikatero težavo v kasnejših letih, preprečimo poškodbe ali izgubo sosednjih stalnih zob, zmanjšamo potrebo po protetičnih nadomestkih.

Še ena, zelo pomembna in obsežna skupina nepravilnosti, ki jih je treba obravnavati čim bolj zgodaj, pa so večji rastni odkloni v eni ali več od treh ravnin. Sem spadajo enostranski funkcionalni križni griz, kjer je praviloma zgornja čeljustnica preozka glede na spodnjo, odprt ali zelo globok griz, zaostajanje v rasti zgornje in/ali prehitevanje v rasti spodnje čeljustnice (t.i. razred III), pretirana rast zgornje in/ali zaostajanje v rasti spodnje čeljustnice (t.i. razred II). Tu ne gre le za korekcijo nepravilnosti, ampak še bolj za doseganje skladne rasti  v takšni meri, da se dolgoročno izognemo poškodbam zob, obzobnih tkiv, čeljustnega sklepa in ne nazadnje tudi operacijam čeljusti, ko zaradi končane rasti samo ortodontsko zdravljenje ne bi bilo več dovolj. 

Pravočasen, dobro načrtovan začetek zdravljenja lahko pacientu dolgoročno bistveno izboljša kakovost življenja.

Leave a reply