{"id":9343,"date":"2021-10-12T07:21:43","date_gmt":"2021-10-12T07:21:43","guid":{"rendered":"https:\/\/ortodent.si\/?p=9343"},"modified":"2021-10-12T14:15:10","modified_gmt":"2021-10-12T14:15:10","slug":"smeh","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ortodent.si\/de\/smeh\/","title":{"rendered":"Kako smeh pozitivno vpliva na psihofizi\u010dno zdravje?"},"content":{"rendered":"

Smeh<\/em><\/strong> je kot dru\u017ebena kategorija<\/strong> eden od prirojenih in najstarej\u0161ih mehanizmov komunikacije med ljudmi<\/strong>. Ste vedeli, da je po znanstvenih raziskavah tudi eden najbolj\u0161ih in naju\u010dinkovitej\u0161ih na\u010dinov komuniciranja<\/strong>? Morda je tako zato, ker zanj ne potrebujete prevajalca, saj smeh vsi na svetu razumemo (zaradi \u010desar tudi pravimo, da je smeh univerzalen jezik<\/em><\/strong>).<\/p>\n\n\n\n

Smeh skupaj z nasmehom<\/strong> vizualno pri\u010dara pozitivna \u010dustvena stanja, <\/strong>kot so veselje, spro\u0161\u010denost, sre\u010da ipd.<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Smejalna terapija<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

V dolo\u010denih vodilnih klinikah v ZDA in Evropski uniji obstaja t. i. smejalna terapija<\/em><\/strong>. Smejanje je del programa rehabilitacije pacientov<\/strong>, v terapijo pa so vklju\u010deni tudi klovni<\/strong>. Ne gre za novost, saj omenjena vrsta terapije izvira iz 1960. let. Kako je nastala? Slu\u010dajno in iz potrebe odpravljanja bole\u010dine. Novinar Norman Cousins<\/em><\/strong> se je zaradi te\u017eke bolezni hrbtenice zatekal v smeh, da bi la\u017eje prena\u0161al bole\u010dino, ki ga je pestila. Dr. A. Rubinstein<\/em><\/strong> trdi, da ljudje, ki se pogosteje smejejo, izlo\u010dajo ve\u010d endorfina, ki bla\u017ei bole\u010dino in ustvari u\u010dinek sre\u010de.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prof. Rubin Dunbar<\/em><\/strong> z Oxforda je s svojo raziskovalno ekipo dokazal, da je smeh naraven \u00bbanalgetik\u00ab, ki znatno pove\u010da toleranco na bole\u010dino<\/strong>, a je hkrati ugotovil, da ne zadostuje obi\u010dajen smeh. Smejati se je treba iz srca, saj za\u010dne na\u0161e telo \u0161ele takrat spro\u0161\u010dati endorfin. Skupinska smejalna terapija je tako danes v dolo\u010denih ustanovah sestavni del zdravljenja stresa, bole\u010din in te\u017ekih bolezni.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Veste, da obstaja t. i. smejalna joga,<\/em><\/strong> pri kateri se uporabljajo smejalne vaje v kombinaciji z globokim dihanjem?<\/p>\n\n\n\n

Zakaj se je dobro \u010dim ve\u010d smejati?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Neposredno po gledanju humoristi\u010dnih serij je kro\u017eenje krvi pri gledalcih bolj\u0161e za kar 50 %. <\/strong>To je odli\u010dna novica za starej\u0161o populacijo, saj redno gledanje komedij pri starej\u0161ih vpliva na bolj\u0161i spomin in raz\u0161iritev \u017eil<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

S smehom porabljamo kalorije<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Raziskave so pokazale, da lahko v 10 minutah smeha<\/strong> porabimo 50 kalorij<\/strong>, saj pove\u010danje hitrosti bitja srca in porabe kisika med smejanjem vpliva na izgubo kalorij. Enako kalorij boste izgubili, \u010de se smejete iz srca nekaj minut ali 15 minut kolesarite na sobnem kolesu.<\/p>\n\n\n\n

Veste, tako trdi William Fry<\/em><\/strong>, da je sr\u010dni utrip med 10 minutami veslanja<\/strong> enak kot med eno minuto glasnega smejanja<\/strong>?<\/p>\n\n\n\n

Kako je to mogo\u010de? Nekateri znanstveniki primerjajo smeh z delanjem trebu\u0161njakov, saj se pri smehu aktivirajo enake mi\u0161ice na obrazu, trebuhu in preponi.<\/p>\n\n\n\n

Smeh ni vedno nujno povezan s humorjem<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Veste, da je va\u0161 smisel za humor odvisen od genetike<\/strong>? Prav zato nekateri bolj\u0161e pripovedujejo \u0161ale in la\u017eje druge spravijo v smeh.<\/p>\n\n\n\n

Okrog 80 % smeha<\/strong> izhaja iz vsakodnevnega obi\u010dajnega pogovarjanja<\/strong> in samo 20 % ga je povezanega s humorjem<\/strong>. Zanimivo je \u0161e eno dejstvo s podro\u010dja gelotologije \u2013 v ve\u010dini primerov nam ni sme\u0161na \u0161ala,<\/strong> temve\u010d odziv<\/strong> na njo.<\/p>\n\n\n\n

\"kako<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Gelotologija \u2013 veda o smehu<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Gelotologija<\/em><\/strong> je veda, ki se ukvarja izklju\u010dno s smehom<\/strong> in njegovimi u\u010dinki na \u010dlove\u0161ko telo<\/strong>. Znanstveniki lo\u010dijo med 19 vrstami smeha<\/strong> in pravijo, da ima vsaka svoj pomen<\/strong>. Ste vedeli, da se poleg ljudi smejejo tudi nekatere \u017eivali, recimo opice in podgane?<\/p>\n\n\n\n

Gelotologi so potrdili reklo, da je smeh nalezljiv<\/strong>. Naj vam zaupamo, kako ga pojasnjujejo! Zvok smeha spodbudi aktivacijo dela mo\u017eganov, ki je zaslu\u017een za pripravo obraznih mi\u0161ic na smejanje. Ste vedeli, da je to reakcijo nemogo\u010de ustaviti? Ko se drugi smejejo, se redno aktivira na\u0161 center za dobro voljo. <\/strong>Gelotologi so skenirali \u010dlove\u0161ke mo\u017egane med smejanjem in ugotovili, da so se osebe na smeh redno odzivale s smehom.<\/p>\n\n\n\n

Smejalna mi\u0161ica (musculus risorius<\/em>) je tanka trikotna mi\u0161ica v prvem sloju podko\u017enega mi\u0161i\u010devja li\u010dnic. Smeh temelji na dihanju, slednje pa ima vlogo njegovega spro\u017eitvenega mehanizma. Smejanje nastane prek prekinitve izdihov. Po enakem na\u010delu za\u010dnemo govoriti, vendar z eno veliko razliko \u2013 govorimo zavestno, smejemo pa se polzavestno.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"smeh<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Smeh kot vir zdravja<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Smeh nas odli\u010dno sprosti<\/strong> \u2013 raziskave so pokazale, da samo ena minuta smejanja <\/strong>telesu zagotovi 45 minut spro\u0161\u010denosti<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Sigmund Freud<\/em><\/strong> je ugotovil, da smeh odpravi agresijo, ustvari ob\u010dutek ugodja ter povzro\u010di dobro voljo, zdravo razpolo\u017eenje in optimizem<\/u><\/em><\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Kako smeh pozitivno vpliva na psihofizi\u010dno zdravje?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Gelotologija je med preu\u010devanjem smeha pri\u0161la do fantasti\u010dnih sklepov:<\/p>\n\n\n\n

  1. Smeh zni\u017euje krvni tlak. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  2. Zmanj\u0161a raven sladkorja v krvi. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  3. Pretok krvi pove\u010da za 22 %.<\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  4. Izbolj\u0161a spomin in druge funkcije mo\u017eganov. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  5. Po smejanju bolj\u0161e spimo. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  6. Smejanje zmanj\u0161a ob\u010dutek bole\u010dine. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  7. Krepi odpornost. Pove\u010da koli\u010dino T-limfocitov, gama-interferonov in B-limfocitov, celic, odgovornih za obrambo s protitelesi. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  8. S smejanjem dobimo v plju\u010da ve\u010d kisika kot z normalnim dihanjem. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  9. 15 minut glasnega smeha na dan pomeni 2 dneva \u017eivljenja ve\u010d. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  10. Pozitivno deluje na spremembo obna\u0161anja v neprijetni situaciji. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  11. Ubla\u017ei potek ali zaklju\u010dek hudega prepira. <\/strong>\u2714<\/strong>\ufe0f<\/strong><\/li>
  12. Smeh zmanj\u0161a stres za kar 35 %. Po dolgem smejanju se koli\u010dina hormona stresa mo\u010dno zmanj\u0161a.<\/strong> \u2714\ufe0f<\/li><\/ol>\n\n\n\n
    \"smeh<\/figure><\/div>\n\n\n\n

    Kako lahko Ortodent prispeva k temu, da boste nasmejani in se smejali pogosteje?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

    Potrjeno je, da so ljudje, ki se pogosto smejejo in imajo pozitiven pristop k \u017eivljenju, bolj zdravi <\/strong>od tistih, ki se redko smejejo in na \u017eivljenje gledajo \u010drno. \u0160tevilni bi se radi smejali pogosteje, vendar se zaradi nezadovoljstva z lastnimi zobmi nasmeha ustra\u0161ijo. Tak\u0161ni ljudje med smejanjem zelo pogosto nezavestno prekrijejo obraz z dlanjo.<\/p>\n\n\n\n

    Opazovanje znanih oseb s sijo\u010de lepim nasmehom na naslovnicah \u010dasopisov, portalih in malih zaslonih pri ljudeh z nepravilnimi, nelepimi zobmi ali pomanjkanjem zob ustvarja komplekse. Danes ima na sre\u010do stomatologija \u0161tevilne re\u0161itve, s katerimi je mogo\u010de ustvariti hollywoodski nasmeh<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

    Ortodontija odpravi te\u017eavo nepravilnih zob na razli\u010dne na\u010dine<\/strong>. Obstajajo manj opazni, t. i. estetski ortodontski aparati, <\/u><\/em><\/strong>ki jih tudi sami uporabljamo v ordinaciji:<\/p>\n\n\n\n

    fiksni aparati z monokristalnimi, prozornimi ali belimi, kerami\u010dnimi zvezdicami<\/a><\/strong> \u2714\ufe0f<\/p>\n\n\n\n

    snemljivi mobilni aparati za popravljanje polo\u017eaja zob<\/a><\/strong>. \u2714\ufe0f<\/p>\n\n\n\n

    Ortodent uporablja \u2013<\/strong> Invisalign<\/a><\/strong> \u2013 najbolj\u0161i prozorni ortodontski aparat, ki zobe popravi u\u010dinkovito, neopazno in nebole\u010de s hitrej\u0161imi rezultati.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \u010ce va\u0161 nasmeh zahteva malce ve\u010d dela in vklju\u010ditev strokovnjakov z drugih podro\u010dij dentalne medicine, boste pri nas vse na\u0161li na enem mestu, <\/strong>saj tesno sodelujemo z oralnimi kirurgi, specialisti endodontije in parodontologije,<\/strong> da lahko hkrati zagotovimo zdrave zobe in brezhiben nasmeh<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

    Po zdravljenju boste pozabili na skrivanje nasmeha in se kon\u010dno spet nasmejali iz srca!<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Smeh je kot dru\u017ebena kategorija eden od prirojenih in najstarej\u0161ih mehanizmov komunikacije med ljudmi. Ste vedeli, da je po znanstvenih raziskavah tudi eden najbolj\u0161ih in naju\u010dinkovitej\u0161ih na\u010dinov komuniciranja? Morda je tako zato, ker zanj ne potrebujete prevajalca, saj smeh vsi na svetu razumemo (zaradi \u010desar tudi pravimo, da je smeh univerzalen jezik). Smeh skupaj z […]<\/p>","protected":false},"author":2,"featured_media":9344,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[201,157,206,159,84,207,195,204,205,203,202],"class_list":["post-9343","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nasveti","tag-incognito","tag-invisalign","tag-nasmeh","tag-ortodent","tag-ortodontija","tag-pravilen-nasmeh","tag-prozorne-opornice","tag-psihofizicno-zdravje","tag-smeh","tag-smejalna-joga","tag-smejalna-terapija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9343","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9343"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9343\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9357,"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9343\/revisions\/9357"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9344"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9343"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9343"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ortodent.si\/de\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9343"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}